Lovski krst
Komisija izkušenih in izredno umetniško nadarjenih lovcev, predvsem v lovski latovščini zasliši kandidata, ki je formalno sicer že polnopraven član lovske družine, je pa storil eno veliko napako. Lovsko pravično je uplenil prvo divjad velikega lova. To je lovski krst. Kandidat za “še bolj polnopravnega lovca” ima pravico do obrambe in zagovornika. Ob tem oba poskušata izpitno komisijo prekašati prav v lovski latovščini. kljub veliki umetniški svobodi tudi tu ne smemo biti žaljivi. Po opravljenem izpitu za “še bolj polnopravnega lovca” pa ne dobiš članske izkaznice, to namreč že imaš, ampak palico s podpisi vseh prisotnih, ki so ti z le to primazali eno krepko po riti.
Lovski ropot
Skladno in enakomerno razporejeni zvoki udarcev kozarcev ob mizo so lovski ropot, ki ga koordinira njegov vodja, ki je običajno starešina lovske družine, če pa že ne pa vsaj gospodar. V naši lovski družini ga opravljamo redno po raznih dogodkih, ko jih zapijemo. To je pri sprejemih novincev, lovskem pogrebu. Povelja vodje lovskega ropota, ki se pojavljajo med tem ritualom so: kozarce natoči, kozarce tri prste od ust, kozarce nad glavo, izpij do dna, kozarce obrni, kozarce tri prste od mize … Kdor zataji …, plača rundo…, VSEM. Pa na zdravje!
Lovski pogreb
Redko lovci zapustimo svoje vrste pred smrtjo, oziroma odhodu v večna lovišča. Tudi slovo je običajno z lovskimi častmi. Obred je sicer usklajen s splošnim protokolom in lokalnimi navadami. Organizacija lovskega pogreba pritiče lovski družini, katere član je pokojni bil. V lovski družini Selca je večina pogrebov naših članov lovskih, torej so s pokojnikovimi mislimi tudi njegovi domači, katerih dovoljenje za tak obred potrebno. V vseh lovskih družinah, tudi v selški, si takih dogodkov želimo čim manj in slednja izjava je običajno sestavni del zahvalnega govora starešine po pogrebu med samimi lovci na pogrebščini.
Več o lovskih običajih si lahko preberete v knjigi Borisa Leskovica “Lovske šege in običaji.”
