Lovske pesmi

 

“Nocoj je pa en lep večer,

en lep večer, ena zauber noč.”

 

 

 

Vladimir Kapus v Lovskih spominih iz leta 1928

 

 

Oj gozd zeleni

 

V lepe gozdove zahajam prav rad,

v poletni vročini v prijeten ta hlad.

Tja me popeljejo ozke stezice,

ob poti me spremljajo bistre vodice.

 

Zvečer pa ko sonce zahaja,

srnica drobna na pašo prihaja.

Še preden pojavi večerni se mrak,

k njej se pridruži se mladi srnjak.

 

Jaz pa prizoru prav mirno sledim,

v gozdu zelenem na štoru sedim.

Tako rad preživel bi mnogo še dni,

v prsih mi lovska pesem zveni.

 

Pavel Bergant,
član LD Selca (1967 – 2018†)
(60 let LD Selca)

Hvalnica trubadurju

 

Dolga je zima letos bila,

april se že bliža, pa so še kupi snega,

v zraku po pomladi še nič ne diši,

da jug bi zapihal  in nam prinesel toplejše dni.

 

Najlepše je jutro, ko dan se zazna,

petelin prebudil se je iz zimskega sna,

da putke privabil na rastišče zdaj bo,

s pesmico tako očarljivo zelo.

 

Po veji sprejajati tako se začlne,

rep v pahljačo – spremenil se je,

iztrebki letijo po smreki navzdol,

tako je pripravljen za petje al’ pa za boj.

 

Posluša, posluša, obrača glavo,

če le kaj sumljivega v bližini bi b’lo,

počasi, počasi zakleplje lahno,

ozračje v gozdu oživelo zdaj bo.

 

Zdaj kleplje in brusi, vse skup’ se drži,

note nobene vmes ne spusti,

v svatovskem perju ves se blešči,

ko sonce ga obsije, ko dan se budi.

 

V bližini zasliši se putkin glas,

prenehal je peti, spustil se k njej je v vas,

ves našopirjen  okrog nje se vrti,

da osvojil bo putko, ki na tleh že čepi.

 

Ivan Jelenc
član LD Selca
(60 let LD Selca)

Zimski čas

 

Zdaj je tukaj novo leto,

tu je tudi zimski čas.

Lovci puške smo spraznili

in začeli vasovat.

 

Pota so že stara znana,

zdaj zapadel je že sneg,

mi smo koše naložili

in zagazili v breg.

 

Tam iskali smo družice,

te prelepe srnice,

zdaj smo hrano jim ponesli,

da lažje bi prezimile.

 

Če se tega bi držali,

vsi slovenski lovci mi,

bi poleti dočakali

zopet polno lepih dni.

 

Pavel Bergant
član LD Selca (1967 – 2018†)
(60 let LD Selca)

Mali vitez

 

Spomini, ki segajo daleč nazaj,

v naših gozdovih živel je tedaj,

petelinček jerebček številčno močno,

po posekah in grapah zadosti ga je bilo.

 

V jelovški poseki najraj’ se drži,

kjer rastejo jagode in borovnice zore,

je mizica polna različnih dobrot,

da hitro bo rasel, ta bojeviti gospod.

 

Ko prva slana obišče gore,

petelinček jerebček obraščen je že,

s perjem odeto je njegovo telo,

rdeča rož’ca na glavi, krasi ga lepo.

 

S pesmico svojo označil je kraj,

tu jaz prebivam, to je moj raj,

kot vitez mogočno na porobku stoji,

pesmico svojo večkrat ponovi.

 

Najlepšo pesmico jereb mi je pel,

srebrni glasek ves me prevzel,

od njega naučil sem se kitice vse,

s piščalko v ustih, ga vabil v goste.

 

Na Jelovici nekaj jerebov je še,

kako ohraniti ga – naša želja velika je,

ustvariti pogoje, ki ustrezali bi

jerebjemu zarodu – da  spet se pomnoži.

 

Jelenc Ivan
član LD Selca
(60 let LD Selca)

Mi smo lovci

 

Mi smo lovci,
zgodaj vstali,
Vsak svojo puško,
na ramo d’jali.

Po logu smo hodili,
jelenčeke lovili.

Smo slišali en glas,
smo d’jali da je špas:
in vendar je moral
jelenček dol past’, dol past’,
in vendar je moral
jelenček dol past’,
past, past, bum! Že leži.

 

ljudska

Lovska

 

Lovska druščina je čakala vsa,
da lovini dala bo svoj pozdrav,
potlej pa smo šli k stari zidan’ci
in si tam nazdravili.

Trikrat zatrobil je lovski rog,
znak je dan, da je lov končan.
Zdaj svoj ulov preštevamo
in Janeza dražimo.

Rad bi bil lovec od mladih nog,
pa so vsi zajčki mu ušli.
Izkazal se danes je karseda,
zato za vince naj da.

Lovec naš je vsak pravi veseljak,
kadar ustreli, nikdar ne zgreši.
Ko končan je lov, še ne gre domov,
se s prijatelji veseli.

Zdaj pa pred nami je lovski krst,
Janez, zdaj si pa ti na vrst’,
pod strelom je tvojim zajček pal,
zdaj lovec boš postal.

Vsi me poznajo, da fant sem čvrst,
boš prestal tudi lovski krst,
glej, da ne boš domov ušel,
če medved pride pred cev.

 

Tone Gaberšek

Lovčeva zaroka

 

Stoji na gori lovec mlad,
v dolino se ozira,
z levico briše si solze,
z desnico puško upira.

Ti meni dala si roko,
zvestobo obljubila,
sedaj pa z drugim v cerkev greš,
name si pozabila.

Oko nevesti se smeji,
srce jokati hoče,
vsa družba z njo se veseli,
a lovec v gori joče.

Ti puška moja risana,
ti boš me poročila,
v srce me bodeš ranila,
v dolino boš zvonila.

Z gore v goro pa dan na dan,
glase se strelov poki,
kot gorska pesem dol done,
o lovčevi zaroki.

 

ljudska

 

 

Sodelovanje v škofjeloškem lovskem pevskem zboru in ansamblu Lojzeta Slaka

 

Jeseni leta 1988 je bil  ustanovljen Škofjeloški lovski pevski zbor. Prvo pobudo sta dala Borut Mencinger in Jože Hauptman. Kot član zelene bratovščine sem se tudi sam vključil mednje. Poleg mene sta bila še dva ustanovna člana zbora iz LD Selca, tako da smo tvorili trojko marljivih pevcev. To smo bili: Darko Prevc, Miha Habjan in Janko Dolenc. Med največje uspehe našega lovskega zbora uvrščamo sodelovanje z našim soustanoviteljem Borutom Mencingerjem, ki nas je povabil k snemanju video kasete Lovstvo na Slovenskem in k snemanju TV oddaje Poletna noč. Sicer pa smo od leta 1962  nastopali  kot kvintet Fantje iz Praprotna in ves ta čas vadili pod vodstvom Franca  Potočnika – Šinkarjevega z Bukovice. Ko nas je Lojze Slak slišal na enem od koncertov pa smo od jeseni leta 1964 nastopali  z ansamblom Lojzeta Slaka.

 

 Janko Dolenc, član LD Selca (1967 – 2019†)