Odlov srnjadi

Namen odlova srnjadi  in opremljanja le-te s GPS ovratnico je ugotoviti vzorce obnašanja srnjadi na območju prisotnosti volkov. Za prve odlove srnjadi sta bili izbrani LD Selca in LD Železniki, saj so na območju obeh družin prisotni teritorialni tropi volkov. Ker je srnjad izredno občutljiva na stres in zelo slabo prenaša uspavanje, se jo za namene raziskovanja ne uspava, ampak se jo lovi v pasti živolovke. V Sloveniji raziskovalci izkušenj z odlovi srn do sedaj še niso imeli, člani raziskovalne skupine pa so že sodelovali pri odlovih v tujini.

Lokacija za past je bila izbrana po predhodnem posvetovanju z raziskovalci. Ker se je past postavila relativno pozno (januarja) je bilo zaželjeno, da bi past postavili na območje, kjer se izvaja krmljenje in je srnjad na krmljenje navajena. Tako je bila izbrana lokacija na Jazbenku, kjer se izvaja privabljalno krmljenje jelenjadi in kjer je na krmišče redno prihajao več kosov srnjadi.

Po postavitvi pasti in nadzornih kamer je bilo potrebno lokacijo stalno zalagati s krmo, predvsem koruzo in tropinami. Najprej se je krmilo na običajnem mestu, v relativni bližini pasti nato pa tudi v koritu v pasti. V past so tako po nekaj tednih krmljenja redno hodili štirje različni kosi srnjadi (3 srnjaki in ena srna). Skupina za odlov se je medtem s skupnimi vajami usposobila za sam odlov in postopek opremljanja srne z ovratnico. Vsak od petih članov skupine je bil zadolžen za točno določeno nalogo, vsi pa so morali biti dobro usklajeni in vedeti kakšen je protokol delovanja po tem, ko se past aktivira. Sam postopek označevanja živali namreč poteka v čisti tišini, zato verbalna komunikacija med člani skupine na terenu ni možna in mora vsak vnaprej vedeti kaj je njegova naloga.

Pri odlovu je bistvenega pomena, da je čas, ki preteče od trenutka, ko srna stopi v past in trenutka, ko se jo opremi z ovratnico in izpusti čim krajši. Celoten postopek imobilizacije srnjaka, opremljanja z masko,  opravljanja osnovnih meritev in ocene starosti, odvzema dlake za DNK analizo, opremljanja z ovratnico in označevanja z ušesnimi markicami je tako trajal manj kot 10 minut.

Ovratnica naj bi podatke o lokacijah srnjaka in druge biometrične podatke zbirala približno leto in pol, nato pa sama odpadla. Tako zbrani podatki bodo z ustrezno znanstveno interpretacijo raziskovalcev dali pomembne informacije glede vedenja srnjadi. Raziskovalci pa pričakujejo, da bodo uspeli zaznati tudi specifike obnašanja srnjadi na območju prisotnosti volkov.

Andraž Valcl, februar 2021