O naši lovski družini

Prva iskanja ustrezne organiziranosti

Prvi uradni formalni akt o lovstvu, ki ga je sprejela nova oblast, je bil Odlok o začasnem izvrševanju lova, ki ga je izdala slovenska vlada – takrat še Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS) – in je izšel v Uradnem listu SNOS dne 5. septembra 1945. Ni znano, ali so imeli naši lovski predhodniki dobre informacije (in zveze?) ali pa je zadeva slučajno sovpadla – dejstvo je, da se je že tri dni pred izidom Uradnega lista, to je 2. septembra 1945, na Frtici v Selcih zbralo 26 lovcev Selške družine. Sprejeli so 10 sklepov, ki naj bi bili prvi organizacijski temelji lovstva na tem terenu. Izvolili so pripravljalni odbor za ustanovitev lovske zadruge Selške doline, ki ga je sestavljalo 5 članov:

Veber Leopold – Češnjica,
Basaj Alojz – Selca,
Demšar Stanko – Zali log,
Rihtaršič Matevž – Bukovica in
Dolenc Leopold – Železniki.

Nekaj pozneje – 15. oktobra 1945 – je Ministrstvo za gozdarstvo pri Narodni vladi Slovenije že izdalo osnutek lovske organizacije, katere osnova naj bi bila lovska zadruga. Nadaljnja povezava naj bi tekla preko okrajnega lovskega sveta v okrožni lovski svet in od tu dalje v zvezni lovski svet. Toda že 25. oktobra 1945 je Iniciativni zadružni odbor za območje Ljubljana-mesto in okolica razposlal obvestilo, da se pripravlja nov zakon o lovu, ki bo urejal vprašanje lovskih družb in organizacij ter da naj se z ustanovitvijo lovskih zadrug počaka. Kmalu nato je začasni lovski zakon predpisal, da je osnovna lovska organizacija – lovska družina.

Ustanovitev lovske družine Selca

Pravi čudež je, da se je v Krekovem kulturnem domu v Selcih ohranil originalni zapisnik ustanovnega sestanka. Dragoceni dokument je pisan v lepem rokopisu tajnika Jožeta Zupančiča, z njegovim lastnoročnim podpisom, ki je prava kaligrafska oz. lepopisna mojstrovina.

Iz tega zapisnika je razvidno, da je bil 21. julija 1946 v šolskem poslopju v Selcih sestanek lovcev treh krajevnih ljudskih odborov: Selca, Dražgoše in Češnjica. Na tem sestanku je bila ustanovljena Lovska družina Selca in izvoljeno njeno prvo vodstvo:

Basaj Alojz – starešina,
Zupančič Jože – tajnik,
Leben Miha – gospodar,
Jelenc Karel – zastopnik Dražgoš,
Šolar Blaž – zastopnik Dražgoš,
Benedičič Jurij – zastopnik Rudnega,
Prevc Jakob – zastopnik Studena,
Habjan Anton – zastopnik Kališ in
Lotrič Franc – zastopnik Lajš.

Obenem so bili imenovani tudi štirje lovski čuvaji: Fajfar Franc, Benedičič Jurij, Lotrič Anton in Basaj Alojz.

Ob ustanovitvi je družina štela 22 članov, 5 mest pa je bilo rezerviranih za člane, ki bi lahko pristopili pozneje. Ker se je ohranil zapisnik in še nekaj drugih dragocenih dokumentov, lahko postrežemo s seznamom prvih članov iz leta 1946:

– iz Selc, Kališ in Lajš:

Alojz Basaj, Štefan Čenčič, Franc Fajfar, Miha in Janez Leben, Franc in Janez Lotrič, Aleš Potočnik, Vinko Prevc, Franc Rovtar, Valentin Šmid, Jože Šolar, Jože Zupančič, Anton Habjan;

– iz Dražgoš in Rudna:
Jurij Benedičič, Filip Gartner, Karel Jelenc, Ludvik Lotrič, Rok in Vencelj Šolar;

– iz Železnikov:
Anton Lotrič, Blaž Šolar.

Lovišče LD Selca je takrat obsegalo 4576 ha, od tega lovišče Dražgoše 3166 ha in lovišče Selca 1410 ha. S posebno uredbo je bilo določeno, da sme loviti na tej površini največ 31 lovcev.

Približno v tem času – vsekakor pa leta 1946 – je bil tudi ustanovni sestanek LD Bukovica, vendar se dokumenti niso ohranili. Znano je sicer, da so bili ustanovitelji trije najbolj znani lovci tega okoliša:

Lovro Bergant s Sv. Tomaža,
Franc Rant st. s Stirpnika in
Janez Rihtaršič z Bukovice.

Organizacijska iskanja do leta 1954

LD Selca je bila sprva po vertikali povezana v Slovensko lovsko društvo s sedežem v Kranju. V to društvo so bile vključene vse lovske družine škofjeloškega, kranjskega in jeseniškega okraja. Ustanovni občni zbor Okrajnega lovskega sveta Škofja Loka je bil 21. decembra 1946 in je obstajal do leta 1949. Po ukinitvi je bila LD Selca vezana na Okrajni lovski svet Kranj. Vsak član lovske družine je moral biti tudi član Lovske zadruge Slovenije, prek katere je tekla vsa lovska nabava in prodaja. K tej zadrugi je LD Selca pristopila 26. decembra 1946.

Lovišče LD Selca se je zmanjšalo leta 1948, ko je bilo ustanovljeno Gojitveno lovišče Ratitovec, ki je posebej močno okrnilo lovišče sosednje LD Železniki. Zato ni čudno, da je bilo po smernicah višjih upravnih forumov ugotovljeno, da so tedanje lovske družine premajhne in da jih je treba združiti.

23. aprila 1950 je bil ustanovni občni zbor nove LD, za katero so celo predlagali ime Selška dolina, saj so se združevale LD Železniki, Selca in Bukovica. Končno je prevladalo ime LD Železniki. Prvi dve leti je bil starešina Alojz Basaj, naslednji dve leti 1952/53 – 1953/54 pa Jože Veber, ki je bil že pred tem prvič izvoljen za starešino LD Selca. Poskusno združevanje lovskih družin je trajalo 4 leta, ko je oblast začela ugotavljati, da je taka lovska družina kljub vsemu preobsežna in da jo organizacijsko ni mogoče dobro voditi. Zato je prišlo do ponovne delitve.

Torej že drugi ustanovni občni zbor LD Selca je bil 14. marca 1954, ki pa ni pomenil le organizacijske ločitve od LD Železniki, temveč tudi združitev dveh bivših lovskih družin Selca in Bukovica v enotno LD Selca.

Ustanovni člani LD Selca in LD Bukovica, ki od leta 1954 tvorita enotno LD Selca, so bili:

– iz LD Selca:

Basaj Alojz
Lotrič Ludvik
Lotrič Franc
Habjan Anton
Prevc Vinko

– iz LD Bukovica:

Bergant Lovro
Rant Franc st.
Rihtaršič Janez

Kaže da združevanje v enotno LD Selca ni šlo tako gladko kot so nekateri mislili. Na začetne peripetije pri vodenju LD sklepamo tudi po tem, da je Jože Potočnik za eno leto – 1954/55 -prevzel mandat od Jožeta Vebra, ki je pred tem vodil LD Selca dva 2-letna mandata (1948-1950 in 1952-1954. Ostane pa dejstvo, da je bil Jože Potočnik prvi starešina združene LD Selca in da so v njegovem enoletnem mandatu težave uspešno razrešili.

Lovska koča LD Selca v Jelovici

Lovska koča LD Selca stoji na koncu Dražgoške gore, na vrhu zatrepa Mrzle doline. Ni pa tudi vsem našim lovcem znano, da je bila prvotna izbrana lokacija gradnje popolnoma drugje in sicer na robu Pungrata, kjer se gozdarski oddelek 118 preveša v oddelek 119. To je bila prvotna želja takratnega vodstva LD Selca. Ker pa gre na tej lokaciji za območje državnega gozda Martinček je bilo potrebno soglasje takratne Gozdne uprave. To je bilo sicer pozitivno a z zadržkom češ, roko čez kočo pa bomo držali mi, gozdarji, pa čeprav bi jo zgradili lovci LD Selca z lastnimi sredstvi. S tem se takratni lovci jasno niso strinjali in za lovsko kočo našli novo lokacijo v “privatni gmajni.”

Po pripovedovanju Toneta Lušine – Ožbica, novembra 2017

Koča na Rastovki je bila zgrajena l 1963, večinoma udarniško. Podrobnosti so zapisane v zborniku 60 let LD Selca. Lastnica zemljišča na Rastovki je bila Šolar Nežka iz Dražgoš – Kovačeva. V zameno za zemljišče je imel njen mož v času “golcarije” pravico nastaniti konja v drvarnici. Zemljišče se nikoli ni prepisalo na LD Selca, zato koča uradno sploh ni obstajala. Vse to smo izvedeli na geodetski upravi. Ker nam je novi lastnik zemljišča Marko Šolar “obljubljal” najemnino, smo začeli mukotrpna pogajanja za nakup zemljišča, v katerega je lastnik končno privolil. Občni zbor LD Selca je 24.4.2010 UO pooblastil, da nakup izpelje. Izpogajali smo nakup 730 kvadratnih metrov zemljišča. Denar smo zagotovili z lastnimi sredstvi, prostovoljnimi prispevki članov, donacijami, odpovedovanju strelninam, varčevanju na zadnjih pogonih in lovsko veselico. Zmogli smo zalogaj težak 23 000 €, le nekaj članov ni prispevalo ničesar (arhiv). Šolar Marko je bil trd pogajalec a, se je držal vseh dogovorov.

Takratnemu starešini mi je uspelo lovsko kočo tudi legalizirati in s tem smo dobili hišno številko Dražgoše 76. Od takrat naprej lahko rečemo da smo “jagri” res na svoji zemlji.

J. Habjan, januarja 2021

Popravilo strehe lovske koče LD Selca po snegolomu dne 3.1.2021. / 5.1.2021