Naše lovišče
Lovišče LD Selca se razteza na površini šestih občin: glavnina v občinah Škofja Loka in Železniki, manjši deli pa v občinah Kranj, Poljane-Gorenja vas, Radovljica, Bled in Bohinj. Po katastru je stanje seveda podobno. V celoti lovišče obsega katastrske občine Selca, Dolenja vas in Bukovica, delno pa Dražgoše, Kališe, Studeno, Bukovščica, Zg. Luša, Sv. Lenart, Podvrh, Dolenčice, Sopotnica, Škofja Loka, Selo pri Bledu in Lancovo.
Meja lovišča poteka od mostu na Praprotnem po Sori navzdol do pritoka grape Kovk, nato desno po grapi navzgor mimo Zalubnikarjevih njiv na vrh Udečka in dalje po grebenu do ceste Škofja Loka-Blegoš. Nato po tej cesti nad vasjo Mlaka skozi vas Zapreval in naprej nad vasjo Rovt v Selški dolini za Debeljakovo senožetjo do katastrske meje k.o. Martinj vrh, od tu po bivši kolovozni poti po grebenu navzdol mimo roba Karbuskarjevega travnika do ceste Smrekar-Rovt, od tu po tej cesti do Volčjih jam, kjer zavije levo spet po stari kolovozni poti po grebenu na Sleme, ter dalje po cesti do vasi Golica, kjer se vzpne čez vrh Miklavške gore in spusti po grebenu navzdol čez Panovnike v grapo do Sore; nato po Sori navzgor do potoka Češnjice ter po njem do Rastovke na Jelovici in dalje po cesti do Rovtarice; od tu desno po cesti do obračališča pod Lipniško planino, kjer zavije levo po gozdnem preseku pod Mošenjsko planino na Gregorjevec; dalje poteka po stezi od vrha Rajha do Kosovca, zavije desno mimo Bele peči in od tu do vrha Lajške gore ter po grebenu navzdol levo od cerkvice Sv. Jedrti, potem po poti na Preval in Blata, pod Sorškovimi jelkami do Knapovcovega travnika; od tu dalje po grebenu na Bezovnico, po cesti, oz. poti mimo Gabra in Špičastega hriba do Čepulj ter naprej po cesti do Lavtarskega vrha, od koder se spusti po Srednikovi grapi do mostu na Praprotnem. Najnižja točka lovišča je 395 m n.m.v. ob izlivu Kovka v Soro in najvišja 1410 m na Partizanskem vrhu oz. Kotličih na Jelovici.
Na površini 7579 ha je po podatkih Krajevnega leksikona Slovenije 26 naselij: Bukovica, Bukovščica, Dolenja vas, Dražgoše, Golica, Jarčje Brdo, Kališe, Knape, Lavtarski vrh, Lenart, Mlaka, Praprotno, Rovt v Selški dolini, Rudno, Selca, Selške Lajše, Spodnja Luša, Stirpnik, Studeno, Strmica, Ševlje, Topolje, Tomaž nad Praprotnim, Zabrekve, Zgornja Luša in del Železnikov s pribl. 3800 prebivalci (po štetju leta 1991). Podatek je zelo približen, ker izvira iz štetja prebivalstva leta 1991. Na teritoriju LD Selca praktično ni urbanih, oz. mestnih naselij, saj se del Železnikov le dotika našega lovišča na Logu in nekdanji Češnjici. Pa vseeno, če vzamemo za osnovo omenjeno skupno število prebivalcev, dobimo zanimiv podatek, da je bil v letu 2006 na vsakih 54 prebivalcev statistično 1 lovec, oz. v letu 1993, ko smo dosegli vrh številčnosti (88 članov), 1 lovec na 42 prebivalcev. Spomnimo, da je ob ustanovitvi leta 1946 obstajal predpis, ki je omejeval število članov na 31, vendar na takratni površini 4576 ha.
Izkazalo se je, da je sedanja površina lovišča – 7579 ha – prerazsežna za upravljanje samo iz enega središča. Zato smo lovišče razdelili na pet sektorjev, ki jih vodijo pomožni lovski čuvaji, neposredno podrejeni gospodarju LD.
Prvi sektor zajema plato Jelovice. Takratna oblast je zahtevala od lovskih družin, da imajo poklicne čuvaje. Tako se je Cirilu Kosu ponudila priložnost, da je po preselitvi iz Podbrda v Dražgoše dobil skromno službo; še prej je moral v Kranju opraviti poseben izpit za poklicne lovske čuvaje ali kot so jim rekli tudi izprašane lovce. Takrat je izpite vodila znamenita trojka: Miloš Kelih, Rajko Marenčič in Vid Drobnič; zlasti slednji – sodnik in javni tožilec je bil strah in trepet vseh izpitnih kandidatov. Ciril je to uspešno prebrodil in leta 1957 postal naš prvi poklicni lovski čuvaj, a je zdržal le dobri dve leti. Žal je praksa hitro pokazala, da so bile ambicije po takem redu v lovski organizaciji nerealne in predrage, kljub zelo skromnemu poplačilu čuvajev. Poklicni lovski čuvaj je bil 1967. leta ukinjen.
Drugi sektor obsega področje Dražgoške gore, Dražgoš, Kališ in sega do Blat. Od tu meja poteka po dolini Štale ter po potoku Sevnica do Sore. Ves ostali levi breg reke Sore pokriva tretji sektor. Prvi vodja sektorja je bil Pavel Potočnik. Njega je zamenjal Urban Bernik. Prvotno je četrti sektor zajemal vse lovišče na desnem bregu reke Sore. Ta sektor sta do delitve vodila Janez Dolenc in Alojz Eržen ter pozneje še Domen Dolenc in Darko Potočnik, ko je bil četrti sektor razdeljen na dva dela. Meja med četrtim in petim sektorjem poteka po cesti od Birta do Bukovice, kjer zavije levo po cesti na Stirpnik ter po cesti dalje za Miklovcem mimo Mačešenka skozi Raztovke za Debelobrdarjem na cesto Luša-Lenart in po njej do vojaške ceste v Rovtah. Vsi pomožni lovski čuvaji so istočasno tudi vodje sektorjev, tako da poleg čuvajske funkcije vodijo vsa dela v svojem sektorju.
Če skušamo predstaviti površino lovišča po kmetijskih kulturah, so bile v preteklih letih opazne velike spremembe predvsem zaradi močno povečanega zaraščanja. Pa vendar je zanimiv pregled nekoliko zastarelih podatkov površin lovišča po kulturah:
– mešani gozdovi 4698 ha
– prevladujoči iglavci 400 ha
– prevladujoči listavci 70 ha
– varovalni gozdovi 5408 ha
——————————————-
– njive 538 ha
– travniki 1556 ha
– sadovnjaki 58 ha
– skupaj kmetijskih površin 2152 ha
———————————————
– skalovje in drugo 19 ha
Objavljeno v zborniku ob 60-letnici LD Selca
– lovišče LD Selca 7579 ha