Lov s preže
Čakanje je za lovca fizično najlažja oblika lova, kljub temu pa zahteva dobro mero potrpežljivosti, ki se večkrat obrestuje z lovino. Čakamo največkrat v prežah, ki veljajo za najmanj moteče elemente za divjad, lahko pa tudi na tleh v primernem kritju za drevesom, nizkim rastjem, skalo itd. Najprimernejša mesta za čakanje so na prehodih divjadi, kalužah, privabljalnih krmiščih. Pri čakanju na prežah lahko zanemarimo vpliv vetra, ker naj bi že same postavitve prež preprečevale prenašanje vonja v smeri pričakovanega prihoda divjadi.
Preže so lahko odprtega ali pa zaprtega tipa. V zaprtih prežah nas divjad težje opazi, poleg tega pa ponujajo zaščito pred vetrom in padavinami. Da bi se divjad na mestih namenjenih za čakanje počutila varno in s tem izstopala redno in pravočasno se na čakališče odpravljamo in iz njega odhajamo po isti poti, v obeh primerih čimbolj neopazno in nemoteče.