Afriška prašičja kuga

Afriška prašičja kuga (APK) je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi. Bolezen v Sloveniji še ni bila ugotovljena, vendar pa predstavlja njeno širjenje iz vzhoda Evrope proti zahodu vse večje tveganje tudi za populacije domačih in divjih prašičev v Sloveniji. LD Selca je skladno z Zakonom o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih sprejel Načrt ravnanja upravljavca lovišča LD Selca.

Andraž Valcl, marec 2021

Na podlagi 15. člena Zakona o nujnih ukrepih zaradi APK pri divjih prašičih (Uradni list RS št. 200/20)  je najditelj trupla divjega prašiča upravičen do izplačil finančne vzpodbude. Zahtevek je potrebno izpolnjen poslati na Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Aleksandra Hari, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, april 2021

* Zahtevek je dosegljiv v zavihku Obrazci na članskih straneh.

12. slovenski lovski dan

Lovska zveza Slovenije in Strokovno-znanstveni svet LZS v soboto, 27. marca, organizirata 12. Slovenski lovski dan. Tema letošnjega posveta, ki bo potekal v obliki videokonference, bo Problematika divjadi na nelovnih površinah. Letošnji Slovenski lovski dan vključuje kar 21 predavanj, podroben program dogodka je v prilogi. Prijave preko Lisjaka so možne do četrtka, 25. marca. Povezavo za dostop do videokonference boste prejeli na e-naslov dan pred dogodkom.

Urša Kmetec, svetovalka za odnose z javnostmi na LZS, marec 2021

Odlov srnjadi

Namen odlova srnjadi  in opremljanja le-te s GPS ovratnico je ugotoviti vzorce obnašanja srnjadi na območju prisotnosti volkov. Za prve odlove srnjadi sta bili izbrani LD Selca in LD Železniki, saj so na območju obeh družin prisotni teritorialni tropi volkov. Ker je srnjad izredno občutljiva na stres in zelo slabo prenaša uspavanje, se jo za namene raziskovanja ne uspava, ampak se jo lovi v pasti živolovke. V Sloveniji raziskovalci izkušenj z odlovi srn do sedaj še niso imeli, člani raziskovalne skupine pa so že sodelovali pri odlovih v tujini.

Lokacija za past je bila izbrana po predhodnem posvetovanju z raziskovalci. Ker se je past postavila relativno pozno (januarja) je bilo zaželjeno, da bi past postavili na območje, kjer se izvaja krmljenje in je srnjad na krmljenje navajena. Tako je bila izbrana lokacija na Jazbenku, kjer se izvaja privabljalno krmljenje jelenjadi in kjer je na krmišče redno prihajao več kosov srnjadi.

Po postavitvi pasti in nadzornih kamer je bilo potrebno lokacijo stalno zalagati s krmo, predvsem koruzo in tropinami. Najprej se je krmilo na običajnem mestu, v relativni bližini pasti nato pa tudi v koritu v pasti. V past so tako po nekaj tednih krmljenja redno hodili štirje različni kosi srnjadi (3 srnjaki in ena srna). Skupina za odlov se je medtem s skupnimi vajami usposobila za sam odlov in postopek opremljanja srne z ovratnico. Vsak od petih članov skupine je bil zadolžen za točno določeno nalogo, vsi pa so morali biti dobro usklajeni in vedeti kakšen je protokol delovanja po tem, ko se past aktivira. Sam postopek označevanja živali namreč poteka v čisti tišini, zato verbalna komunikacija med člani skupine na terenu ni možna in mora vsak vnaprej vedeti kaj je njegova naloga.

Pri odlovu je bistvenega pomena, da je čas, ki preteče od trenutka, ko srna stopi v past in trenutka, ko se jo opremi z ovratnico in izpusti čim krajši. Celoten postopek imobilizacije srnjaka, opremljanja z masko,  opravljanja osnovnih meritev in ocene starosti, odvzema dlake za DNK analizo, opremljanja z ovratnico in označevanja z ušesnimi markicami je tako trajal manj kot 10 minut.

Ovratnica naj bi podatke o lokacijah srnjaka in druge biometrične podatke zbirala približno leto in pol, nato pa sama odpadla. Tako zbrani podatki bodo z ustrezno znanstveno interpretacijo raziskovalcev dali pomembne informacije glede vedenja srnjadi. Raziskovalci pa pričakujejo, da bodo uspeli zaznati tudi specifike obnašanja srnjadi na območju prisotnosti volkov.

Andraž Valcl, februar 2021

Na Gorenjsko dobimo risinjo

Po desetih risjih samcih, ki so jih skupno ujeli v Romuniji in na Slovaškem, je ekipi iz Romunije končno uspelo ujeti prvo samico. Past se je sprožila 13. februarja zvečer in po temeljitem veterinarskem pregledu so potrdili, da je dvoletna risinja z dobrimi 16 kilogrami v odličnem zdravstvenem stanju. Ekipa za ulov iz ACDB in Romsilve je risinjo prepeljala v karanteno v Romuniji, kjer bo počakala na rezultate veterinarskih preiskav. Nato bo skupaj s prvim ujetim samcem preseljena na Gorenjsko.

Jernej Rebernik

43. knjiga Zlatorogove knjižnice

Priročnik, ki so ga napisali veterinarski strokovnjaki – lovci in poklicni poznavalci obravnavanih veterinarskih področij – prof. dr. Gorazd Vengušt, doc. Diana Žele Vengušt, mag. Darko Veternik in mag. Štefan Vesel, omogoča ustrezno poljudno in strokovno opisano informacijo o možnostih nastanka in razširitvi najpomembnejših bolezni pri prostoživečih živalih, prepoznavo bolezenskih stanj in njihovih povzročiteljev ter osnovnih načinov ukrepanja in ravnanja ob ugotovitvi bolezni (ali ugotovljenem poginu) v naravi. Knjiga je napisana strokovno, vendar predstavljena dovolj poljudno, v razumljivem jeziku, brez nepotrebnih strokovnih izrazov in tujk ter z veliko mero praktičnih priporočil.  Vsebina je pomembna tudi za vse tiste, ki svoj prosti čas preživljajo pretežno v naravi in gozdu ter zato pogosto prihajajo v stik s prostoživečimi živalmi.

N.N., januar 2021

Ravnih cevi v 2021

Hvalčk pa Pikc nam vsem lovcem želita obilo lovske sreče, dobrih pogledov, ravnih cevi in še česa. V silvestersko noč sta zakorakala polna moči in optimizma, zjutraj pa ugotovila, da sta mogoče malce pretiravala. Nista se vdala, svoje načrte za letošnje leto sta pač malce prilagodila češ; “Ja Jur, ne gre več tk.” in “Prov maš Janez, prov.”

Odlovljen volk na Jelovici

Iz tropa »Jelovica« je bil pred dnevi odlovljen volk po imenu »Jelko.« Po novem je opremljen s telemetrično ovratnico. Podatki iz foto-alarmnih kamer kažejo, da je trenutno v tropu najverjetneje osem osebkov, ki vključuje mlade letošnje in odrasle živali. Ocenjuje se, da gre pri odlovljenem osebku za telesno skoraj doraslega letošnjega mladiča v starosti 6-7 mesecev. Volk je bil v dobri telesni kondiciji in je imel maso 29 k,g ter v celoti razvito stalno zobovje. Opraviljene so bile biometrične meritve, ter odvzeti vzorci za genetske in imunološke ter biokemijske (veterinarske) analize. Opremljen je bil z Vectronic Vertex Lite ovratnico, ki je prvih 72 ur zajemala aktivnost in lokacije na 30 minut, od 9.11. dalje pa bo zajemala po 8 lokacij dnevno. S spremljanjem njegovega gibanja bo lahko do njegovega osamosvajanja spremljano tudi okvirno gibanje njegovega tropa. Pričakuje se, da bo v zimskem obdobju  dobljena dobra slika velikosti teritorija na katerem se giblje omenjeni trop. Pridobljeni podatki bodo tudi v pomoč pri upravljanju in sprejemanju ukrepov za zmanjševanje konfliktnosti volk. S tem odlovom je ekipa Biotehnične fakultete tudi zaključila jesensko sezono odlova, nadaljevanje odlovov pa načrtujejo prihodnjo pomlad, ko bodo razmere za odlov spet ustrezne.

Groga Čenčič, september 2020